Hude posledice bolnikov z astmo v obdobju epidemije
Zaradi epidemioloških razmer bolniki z astmo niso bili ustrezno obravnavani, kar je pri mnogih vplivalo na bistveno hujša poslabšanja kot v preteklih letih, opozarja direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, dr. med., specialist interne medicine. Pojavljajo se tudi prve manifestacije astme z izrazito hudimi simptomi in izrazito prizadetostjo pljučne funkcije.
Covid-19 in nova spoznanja o KOPB
Epidemija je obenem prinesla tudi nova spoznanja o obvladovanju KOPB, pojasnjuje doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., specialist pnevmologije, s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana. Bolnikom priporoča, da se samozaščitnih ukrepov v zimskem času držijo tudi po epidemiji.
Respiratorni virusi in poslabšanja KOPB in astme
Zakaj in kako preprečevati virusne okužbe pri bolnikih z astmo in KOPB, odgovarja mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije, s Klinike Golnik, ki predstavi tudi zadnje ugotovitve eksperimentalnih raziskav o mehanizmih virusno sproženih poslabšanj in katera zdravila bi lahko v prihodnosti igrala pomembno vlogo pri preprečevanju poslabšanj.
Kako izboljšati adherenco pri zdravljenju bolnikov s KOPB?
Kako izboljšati adherenco zdravljenja pri bolnikih s KOPB v covid-19 časih, na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju bolnikov in katera orodja so nam pri tem lahko v pomoč, je razložil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
O skriti dispneji pri bolniku s KOPB
KOPB je še vedno prepogosto spregledana in prepozno diagnosticirana, je na Schrottovih dnevih opozorila spec. interne medicine mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., iz Specialistične ambulante za pljučne bolezni in alergije. Predstavila je, kako še aktivneje iskati bolnike in kako naj poteka njihova celostna obravnava.
Kaj vemo po letu in pol proučevanja covida-19?
Kaj vedo pnevmologi o trajnosti posledic covidne pljučnice, kako se bodo spremenila priporočila ZPS za spremljanje bolnikov in kateri pljučni bolniki so najbolj ogroženi? Ključna spoznanja leta in pol preučevanja je strnil doc. dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, in dodal, kaj nas čaka v prihodnje.
Izzivi obvladovanja dolgoročnih posledic covida-19
Kako so videti raznoliki obrazi dolgoročnih posledic okužbe s SARS-CoV-2 v ambulanti družinske medicine, je razložila prim. izr. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. V videu izpostavi tudi, kaj za okrevanje po prebolelem covidu-19 najbolj potrebujejo pljučni bolniki.
Kako prekiniti začaran krog zmanjšane telesne aktivnosti
Rehabilitacijski program za kronične pljučne bolnike je zaradi epidemioloških razmer ustavljen. Bolniki se več držijo doma tudi zaradi strahu pred covidom-19. Telesna pripravljenost hitro upade in to posledično vpliva tudi na težjo sapo. Kako prekiniti ta začarani krog, svetuje Tomaž Hafner, dr. med., spec. pnevmologije.
Kako uvajati dvojno bronhodilatorno terapijo?
O dilemah uvajanja dvojne bronhodilatorne terapije pri bolnikih s KOPB je spregovoril specialist interne medicine Jurij Šorli, dr. med., direktor Bolnišnice Topolšica. Pri katerih bolnikih bi bila smiselna zgodnejša uvedba? Kaj kažejo zadnje raziskave?
Dileme pri izpolnjevanju napotnice za pregled pri pnevmologu
Simptomi, kot so dušenje, kašelj, tiščanje in bolečine v prsih, zahtevajo obravnavo v mesecu dni, razlaga Marko Bombek, dr. med., spec. interne medicine, ki razloži dilemo izpolnjevanja stopnje nujnosti pri napotovanju bolnika k specialistu pnevmologije in ob enem izpostavi, kdaj gre za kontrolni in kdaj za prvi pregled.