Nadzor nad okrevanjem po težki obliki COVID-19
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Obravnava bolnikov z astmo pri družinskih zdravnikih
Prof. dr. Marija Šter Petek, dr. med., je na letošnjih Zadravčevih dnevih predstavila zanimivo raziskavo o obravnavi bolnikov z astmo v ambulantah družinske medicine. Zanimalo jo je predvsem, kakšno zdravljenje se predpisuje tem bolnikom. Rezultati so pomenljivi tudi v luči zadnjih priporočil za zdravljenje astme, ki so bila sicer spremenjena šele po koncu raziskave.
Naj »ostani doma« ne vzame davka
Da pljučni bolniki v strahu pred okužbami ne bi obmirovali in dodatno izgubljali mišične mase, Jurij Šorli, dr. med., svetuje, da jim hkrati s predpisom zdravila damo zelo jasna navodila, kakšna naj bo njihova telesna dejavnost. Mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., med enostavnejšimi predlogi svetuje vadbo dihanja, usedanje na stol in sobno kolo.
Zdravljenje težke astme in učinkovitost peroralnega zdravila
Kljub razširitvi terapevtskih možnosti pri zdravljenju težke astme z biološkimi zdravili še vedno obstaja potreba po novih zdravilih. Kaj sta pokazali raziskavi LUSTER-1 in LUSTER-2 o fevipiprantu, peroralnem, nesteroidnem, visoko selektivnem in reverzibilnem antagonistu receptorja za prostaglandin D2?
Eno, dve, tri zdravila – ni vse za vse
Letošnji virtualni kongres Ameriškega torakalnega združenja je postregel z novimi raziskavami o tem, kateri bolniki s KOPB imajo dejanske koristi od inhalacijskih kortikosteroidov in katerim najbolj pomaga zgodnja dvojna bronhodilatacija. Še enkrat pa se je izkazalo tudi to, da je vsak bolnik zgodba zase in potrebuje sebi prilagojeno zdravljenje.
Za mlajše bolnike je KOPB veliko breme – jim lahko pomagamo?
Vpliv kronične obstruktivne pljučne bolezni na vsakdanje življenje mlajših bolnikov je pogosto podcenjen. Mednarodni spletni vprašalnik, ki je zajel okoli 1300 bolnikov, je pri njih pokazal večji vpliv simptomov na dnevne dejavnosti in počutje kot pri starejših bolnikih.
Po COVID-19 le postopno izboljšanje
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Kljub napredku zdravljenja pa je največja razlika, ki jo specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z oddelka za onkologijo v UKC Maribor opaža glede na ljubljanske podatke, ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
Nove slovenske smernice za zdravljenje astme
V kratkem pričakujemo nove slovenske smernice za zdravljenje astme. Te vključujejo spremembe, ki so jih vpeljale že smernice GINA (tudi kombinirano zdravljenje blage astme po potrebi), in hkrati nekaj uporabnih praktičnih priporočil glede klinične poti slovenskih bolnikov, nam je povedal prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.