Eno, dve, tri zdravila – ni vse za vse
Letošnji virtualni kongres Ameriškega torakalnega združenja je postregel z novimi raziskavami o tem, kateri bolniki s KOPB imajo dejanske koristi od inhalacijskih kortikosteroidov in katerim najbolj pomaga zgodnja dvojna bronhodilatacija. Še enkrat pa se je izkazalo tudi to, da je vsak bolnik zgodba zase in potrebuje sebi prilagojeno zdravljenje.
Za mlajše bolnike je KOPB veliko breme – jim lahko pomagamo?
Vpliv kronične obstruktivne pljučne bolezni na vsakdanje življenje mlajših bolnikov je pogosto podcenjen. Mednarodni spletni vprašalnik, ki je zajel okoli 1300 bolnikov, je pri njih pokazal večji vpliv simptomov na dnevne dejavnosti in počutje kot pri starejših bolnikih.
Po COVID-19 le postopno izboljšanje
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Prepoznavanje simptomov in poslabšanj KOPB
Družinska zdravnica prim. prof. Danica Rotar Pavlič in pulmolog Marko Bombek sta sodelovala v mednarodni delovni skupini za pripravo novega vprašalnika, ki ga zdravnik lahko ponudi bolniku za lažje prepoznavanje simptomov KOPB in njihovih poslabšanj.
Vprašanje “Ali ste v redu?” ni dovolj
Sploh danes, v času slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev, moramo bolnikom ob obisku postaviti prava vprašanja, opozarja Marko Bombek, dr. med., specialist interne medicine. Številni bolniki s KOPB zase menijo, da so stabilni, četudi se njihovo stanje počasi, a vztrajno poslabšuje.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Kljub napredku zdravljenja pa je največja razlika, ki jo specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z oddelka za onkologijo v UKC Maribor opaža glede na ljubljanske podatke, ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Nove slovenske smernice za zdravljenje astme
V kratkem pričakujemo nove slovenske smernice za zdravljenje astme. Te vključujejo spremembe, ki so jih vpeljale že smernice GINA (tudi kombinirano zdravljenje blage astme po potrebi), in hkrati nekaj uporabnih praktičnih priporočil glede klinične poti slovenskih bolnikov, nam je povedal prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
Ocena posledic za pljuča po prebolelem COVID-19
V luči znane prizadetosti pljuč pri COVID-19 se poraja vprašanje o oceni pljučne funkcije ob odpustu. Pri pacientih, ki so preboleli druge koronavirusne okužbe (SARS ali MERS), so spremembe v pljučni funkciji in telesni zmogljivosti vztrajale še mesece, tudi leta.
Zakaj je COVID-19 tako težko obvladljiv
Aprila je Klinika Golnik pripravila več spletnih predavanj, v katerih so zdravniki predstavili nova spoznanja o COVID-19, med drugim, kakšno težavo pri širjenju okužbe pomenijo asimptomatski bolniki in kako daleč smo od (še) učinkovitejših testov, ki bi pomagali preprečevati širjenje okužbe.
Kako se odločamo za predpis vdihovalnika pri pacientih z astmo?
Izbira vdihovalnika za zdravljenje pacientov z astmo je odvisna od številnih dejavnikov. Predstavljeni so bili rezultati retrospektivne raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na predpis vdihovalnika pri začetnem zdravljenju astme pri zdravnikih družinske medicine in specialistih.